Select Page

V četrtek, 17. junija 2021, so se učenci 8. aZ in 8. bZ v okviru geografskega dneva prelevili v raziskovalce in preučevali ameriške, afriške in avstralske staroselce.

Prvi dve šolski uri je delo potekalo v dveh skupinah. Učenci 8. bZ so si v računalniški učilnici na Google Earth-u ogledali kraje, kjer živi izbrano staroselsko pleme ali ljudstvo, opisali so tip pokrajine in razmislili, kakšne možnosti za preživetje nudi narava ljudem na tem območju. Nato so si ogledali še videoposnetke staroselskega petja, plesa ter govora. Svoje ugotovitve in izsledke so predstavili sošolcem.

Učenci 8. bZ so pri delu v knjižnici poiskali ustrezno gradivo o izbranem ljudstvu ali plemenu ter ugotovili, kje to ljudstvo ali pleme živi; to lokacijo so označili na nemi karti. Nato so poiskali čim več podatkov o staroselcih ter proučevali njihov odnos do narave in ljudi, jezik, verovanja, način življenja, prehranjevanje, kulturo, zdravje, bivališča. Ugotavljali so, kako je prihod kolonizatorjev spremenil njihova življenja in razmišljali o tem, kaj se lahko mi naučimo od njih. Svoje ugotovitve so zapisali na plakate, ki so jih nato predstavili sošolcem.

Tretjo šolsko uro so učenci preživeli v družbi gospe Nives Zalokar, ki je za nas pripravila zanimivo predavanje o avstralskih domorodcih – Aboriginih. Zelo smo bili počaščeni, da nas je naučila prepevati tradicionalno aboriginsko pesem. S seboj je prinesla dve leseni palici, ki se ju uporablja kot glasbeno spremljavo, ter nekaj pletenih izdelkov, kakršne ustvarjajo avstralski domorodci. Povedala nam je, da je v njihovi družbi preživela dobrih deset let in da se je od njih veliko naučila. Najbolj ji je v spominu ostal njihov spoštljiv odnos do starejših ljudi in do narave. Prihod Angležev v Avstralijo ter agresivna politika potujčevanja sta v srca Aboriginov zarezala globoko rano. Veliko avstralskih domorodcev se danes sooča s številnimi kroničnimi boleznimi sodobnega sveta, med drugim s sladkorno boleznijo, depresijo in odvisnostjo od alkohola. Kljub agresivni asimilaciji v preteklosti aboriginska kultura še živi. Avstralski domorodci s ponosom zrejo v prihodnost in z upanjem iščejo svoj davno izgubljeni košček sonca v srcu.

Četrto in peto šolsko uro so v senci pri šolskem igrišču potekale literarno-ustvarjalne delavnice, na katerih so učenci izdelovali lovilce sanj, bumerange, tomahavke, toteme, zapestnice, prepevali ljudske aboriginske pesmi ter risali aboriginske motive. Nekaj učencev se je celo pomerilo v metanju bumerangov. Vsi plakati in izdelki, ki so nastali na delavnicah, so razstavljeni na panoju pri šolski knjižnici.

Pripravila: Nataša Rebec Lukšič, prof.