STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV OŠ STIČNA V ZAGRADCU
Zadnjo soboto v novembru smo strokovni delavci OŠ Stična spoznavali šolski okoliš zagraške šole. V Zagradcu in na Fužini smo si ogledali župnijsko cerkev, Štupnikov mlin in obnovljeno elektrarno. Prehodili smo deset kilometrov poti skozi vasi pretežno desnega brega reke Krke, od koder prihajajo zagraški učenci. Ob poti smo se ustavili pri Ivanu Janezu Rošlju in njegovi soprogi, ki imata dom na meji med Zagradcem in Fužino. Mizica pred hišo je povedala vse. Z občutkom spoštovanja do učiteljev, gostoljubja, v stilu vsebine, odkrivanja zgodovine in spoznavanja kraške pokrajine sta Rošljeva obogatila naše strokovno izobraževanje.
Pot nas je vodila do Marinče vasi, kjer so čakali učenci in starši. Pozdravila sta nas predsednica KS Zagradec Biljana Gartner in predsednik društva upokojencev Matjaž Marinček, ki je predstavil tudi projekt Šola zdravja — 1000 gibov. Tu smo se razdelili v dve skupini. Nekateri med nami so se odločili za krajšo pot s postankom v gasilskem domu. Poveljnik PGD Zagradec Slavko Zaletelj jim je predstavil uporabo defibrilatorja. Daljša pot pa nas je vodila čez reko Krko in nadaljevali smo skozi Veliko Globoko in Malo Globoko, od koder je lep razgled na Fužino.
Ena izmed razlag, kako so nastale vasi, je iz Zupančevih zapiskov in pravi, da je Zagradec dobil ime po gradičku, ki je nekoč stal nad fužino (danes Fužina 1, Orlovi) in za njim — za gradom — je nastala vas. Od leta 2015 je Zagradec najbolj poznan po novi devetletni osnovni šoli in telovadnici. Tik ob njem je vas Fužina, znana po bogati zgodovini iz 16. stoletja, livarni, kovačnici žebljev, danes pa po obnovljenem mlinu in elektrarni.
Župnija Zagradec je bila ustanovljena leta 1788. Župnijska cerkev je posvečena Mariji. Na območju zagraške župnije živi 1188 prebivalcev v 16 vaseh. Župnija se ponaša z dvema podružnicama. Cerkev sv. Martina v Valični vasi je iz romanske dobe, cerkev v Gabrovki, posvečena sv. Primožu in Felicijanu, pa je iz 14. stoletja. Poleg teh sta omembe vredni še dve kapeli: sv. Jožefa v Vališki Gori (1686) in sv. Antona Padovanskega na Kuželjevcu (1996). Leta 2006 je bila ustanovljena novomeška škofija, v katero spada tudi Župnija Zagradec.
Prva omemba Štupnikovega mlina na Fužini sega v leto 1682. V urbarju gospostva Boštanj iz leta 1682 je zapisano, da so gospodarji mlina plačevali davek za 5 parov mlinskih kamnov. Koliko prej je bil mlin postavljen, ni znano.
Štupnikov mlin je imel v letih 1913–1943 tudi svojo elektrarno, dokler ni bila med drugo svetovno vojno onesposobljena.
Do leta 1965 so vsa žita mleli na šest mlinskih kamnov oz. jih phali v stopah. V letu 1966 so t. i. beli kamen za mletje pšenice za belo moko zamenjali z valjčnim mlinom, ostale vrste žita pa so še vedno mleli na kamen. Ob prenovi mlina leta 1973 so se mlinski kamni ustavili in nadomestil jih je valjčni mlin. Anton Maver mlajši je mlin večkrat renoviral (večji posodobitvi l. 1994 in 2005). Hkrati je obnovil in dogradil staro oz. že obstoječo hidroelektrarno in jo dopolnil še z dvema elektrarnama. Lastna hidroelektrarna mlin v celoti oskrbuje z električno energijo. Danes je Šupnikov mlin v rokah Marjana Mavra, ki nadaljuje dolgoletno in bogato mlinarsko tradicijo.
Na mestu, kjer danes stoji hidroelektrarna, je bila v 16. stoletju fužina. Tu so železovo rudo pretopili s pomočjo oglja v železo in jeklo. Ob segrevanju so dobili gmoto železa, ki jo je bilo treba predelati v kovno železo. »Norec« je dvigoval kladivo, ki je krepko in vztrajno udarjalo na nakovalo.
To je bil že drugi pohod v Zagradcu. Prvič smo ga organizirali pred osmimi leti. Takrat smo spoznavali levi breg, to je med Valično vasjo in Kitnim Vrhom. Tako smo skupaj prehodili dve tretini šolskega okoliša PŠ Zagradec. Ostala je še zadnja tretjina- Grintovec, Dečja vas – Breg – Pajčna.
Urejena gozdna pot nad vasjo Grintovec bo prav gotovo v bodoče naša gozdna učna pot. Pod njo je vodno zajetje za suhokranjski vodovod. To pa bo tema tretjega pohoda, če se bo, in upam, da se bo, tradicija nadaljevala.
Pri organizaciji so sodelovali: Ivan Janez Rošelj, Marjan Maver, Slavko Zaletelj, Sašo Kovač, Robert Kohek, Biljana Gartner, Matjaž Marinček, Anica Furlan, Jožica Zaletelj.
Viri: Kronika Župnije Zagradec. Šolska kronika, 1907. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS, 1995. ZUPANC, A. Kladivo ob Krki. Šmihel pri Žužemberku, 1960. Wikipedija.
Slavka Nahtigal